Sekcija za zgodovino slovenskega jezika

 

Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
 
  • delovati je začela pod imenom Komisija za historične slovarje leta 1973 v okviru Inštituta za slovenski jezik SAZU, formalno je bila ustanovljena leta 1975
  • delo sekcije je v letih 1973–1987 vodila strokovna komisija pod predsedstvom Franceta Bezlaja, v letih 1987–2004 je bil njen vodja France Novak, od tedaj dalje pa Majda Merše
  • v sekciji v novejšem času dela pet zaposlenih raziskovalcev ter dva zunanja sodelavca
  • temeljna naloga sekcije je priprava Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
  • v sekciji so doslej izšla 4 slovarska dela, ob slovaropisnem delu pa so njeni člani pripravili tudi prek 150 znanstvenih člankov in prispevkov, več strokovnih ter 5 monografskih del iz zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja
  • sekcija sodeluje pri različnih programih in projektih Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (v zadnjih letih npr. Leksikološke, slovnične in dialektološke raziskave slovenskega jezika, Slovnični opis knjižnega jezika 16. stoletja za leksikološke potrebe, Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia Slavica, Jezikoslovnozgodovinske in sociolingvistične značilnosti misli o jeziku na Slovenskem med letoma 1607 in 1758)
  • v sekciji je poleg listkovnega in elektronskega gradiva za Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter izpisov za Slovar stare knjižne prekmurščine (iz 25 del) shranjeno še raznovrstno gradivo, izpisano iz del poznejših obdobij (slovarji, npr. Alasijev, Hipolitov, Vodnikov, Kastelec-Vorenčev, Apostlov, Gutsmanov, Pohlinov, Zagajškov in Pennov slovar; slovnice, npr. celovška izdaja Bohoriča; različne izdaje Evangelijev in listov, Krajnska čbelica, Kmetijske in rokodelske novice,  različni patenti iz 18. stoletja ter številna dela drugih avtorjev, npr. Cigler, Dajnko, Glavar, Japelj, Jarnik, Knobl, Kumerdej, Linhart, Makovec, Pohlin, Prešeren, Ravnikar, Robida, Skalar, Slomšek, Smole, Vertovec, Vodnik).
 
Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
 
  • 3.169.000 listkov s popolnim izpisom vseh pojavitev besed iz knjižnih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
  • 20 alfabetarijev, popis kazalk in vodilk
  • 24 del z besednovrstno označenimi iztočnicami v elektronski obliki
  • elektronske konkordance Evangelija svetiga Matevža (1555)
  • program za računalniški vnos gradiva
  • izdan poskusni snopič
  • objavljen besednovrstno-slovnični popis besedja, uporabljenega v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletja (med komentarji v mednarodni zbirki Biblia Slavica)
  • faze dela:
    • 1973–2001 pridobitev posnetkov izvirnikov, izdelava listkov, oblikovanje izpisovalnih načel in izpis, abecedno ter slovnično urejanje gradiva, priprava alfabetarijev, priprava teoretičnih izhodišč za geselske članke, poskusni snopič
    • 2001–2007 besednovrstno označeno besedje vseh svetopisemskih del slovenskih protestantskih piscev
    • 2007–2010 besednovrstno označeno besedje iz vseh del slovenskih protestantskih piscev
    • 2010– začetek izdajanja slovarja
 
Za boljšo predstavo o sekciji
 
Sekcija za zgodovino slovenskega jezika spada med mlajše sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ustanovljena je bila z namenom, da bi v njej nastajali zgodovinski slovarji. Prvi naj bi bil Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zanj je bila s popolnim izpisom 53 del, ki so nastala v dobrih petdesetih letih, zbrana kartoteka, ki šteje preko tri milijone listkov, narejenih na osnovi fotokopiranih matric. Ker se je sekcija kadrovsko zelo počasi širila (celo prvo desetletje obstajanja ni prerasla tričlanske sestave), je izpisovanje in abecedno urejanje izpisov potekalo s pomočjo zunanjih sodelavcev. Veliko skrbi je bilo posvečene strokovnemu usposabljanju delavcev, veliko naporov pa tudi organizaciji skupinskega dela. Za normalno delo sekcije in za doseganje potrebne ravni obsežnega in zahtevnega skupinskega dela je bilo treba do določene stopnje sprotno raziskati številna vprašanja, povezana s posameznimi delovnimi fazami: z zbiranjem gradiva, z besednovrstno-slovničnim označevanjem iztočnic, z oblikovanjem koncepta slovarja in izdelavo slovarskih sestavkov. S tem in z vzporednim individualnim raziskovalnim delom se je sekcija izoblikovala v največjo skupino za raziskovanje jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja v Sloveniji in na svetu.
V slovarju naj bi bila na slovarski način predstavljena večina značilnosti začetnega razvojnega obdobja slovenskega knjižnega jezika. Teoretična zamisel slovarja je skupaj s praktičnimi vzorci slovarskega prikaza predstavljena v poskusnem snopiču, ki je izšel leta 2001. V zadnjih letih je v polnem teku priprava besednovrstnega in z drugimi slovničnimi podatki obogatenega popisa besedja, uporabljenega v delih slovenskih protestantskih piscev, in slovenskega besedja iz obeh večjezičnih Megiserjevih slovarjev (1592 in 1603). Ker se popis pripravlja za vsako delo posebej, bo publikacija prinašala tudi odgovore na vprašanja, kdaj je bilo v slovenskem knjižnem jeziku prvič zapisanih pribl. 25.000 besed. Delo v sekciji poteka zelo intenzivno, zato skupina glede na majhno število sodelavcev dosega in mestoma celo presega standarde dela pri podobnih slovarjih drugod po Evropi.
Člani sekcije so sodelovali pri zbiranju in urejanju gradiva za Slovar stare knjižne prekmurščine, ki je izšel leta 2006 (njegov avtor je Vilko Novak). Skupina je za tisk (1997) pripravila obrnjeni Kastelec-Vorenčev latinsko-slovenski slovar, ki ga avtor – Jože Stabej – ni uspel dokončati. Njeni člani so sodelovali tudi pri pripravi faksimilov najstarejših slovenskih biblijskih prevodov in spremnih komentarjev v mednarodni zbirki Biblia Slavica (izšli 2007 z letnico 2006).
 
Vodja sekcije:
 
Znanstvena svetnica izr. prof. dr. Majda Merše (1949) se raziskovalno ukvarja predvsem z zgodovino slovenskega knjižnega jezika, zlasti z jezikom slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (osrednja raziskovalna tema je glagol z besedotvornega, oblikoslovnega in pomenskega vidika), ob tem pa raziskuje tudi številna, s slovarskim delom tesno povezana (besedjeslovna in slovaropisna) vprašanja. Je avtorica monografije in večjega števila člankov. Predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je članica uredniškega odbora revije Slovenski jezik / Slovene linguistic studies ter raznih odborov in komisij.
Elektronska pošta: mmerse@zrc-sazu.si, tel.: +386 1 2527 430, +386 1 2527 429.
 
Sodelavci sekcije:
 
Zunanji sodelavec doc. dr. France Novak (1934), samostojni strokovni sodelavec specialist v humanistiki, se v svojem raziskovalnem delu ukvarja zlasti s pomenoslovjem, funkcijsko zvrstnostjo, slovaropisjem in jezikovno kulturo. S teh področij je izdal monografijo, dve strokovni publikaciji in več člankov ter sodeloval pri več slovarskih delih. O knjižnem jeziku je predaval na Fakulteti za upravo v Ljubljani in na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, na Filozofski fakulteti v Mariboru pa še sedaj. Je član uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov.
Elektronska pošta: fnovak@zrc-sazu.si, tel.: +386 1 2527 430, +386 1 2527 429.
 
Višja znanstvena sodelavka dr. Francka Premk (1943) je promovirala v Zürichu in v Ljubljani. Je avtorica dveh monografij in številnih člankov. Ob pionirskem delu v zvezi z nastankom sekcije je raziskovala romanizme v slovenščini in organizirala povezave z leksikografskimi in drugimi centri v tujini. Je članica uredniškega odbora hrvaške revije Riječ.Njene jezikoslovne in kulturnozgodovinske objave doma in v tujini so v veliki meri namenjene primerjalnim raziskavam slovenščine 16. stoletja z bibličnimi izvirniki in slovenski prevodni dejavnosti ob stiku s tremi kulturami: italijansko, švicarsko ter nemško.
Elektronska pošta: fpremk@zrc-sazu.si, tel.: +386 1 2527 430, +386 1 2527 429.
 
Znanstvena sodelavka dr. Jožica Narat (1954) se v svojem raziskovalnem delu ukvarja z besedoslovnimi in pomenoslovnimi vprašanji, ki se porajajo ob raziskovanju starejših slovenskih besedil in slovarjev iz obdobja od 16. do konca 19. stoletja. V njenem delu se pogosto prepletata sinhroni in diahroni pristop, ki omogočata prikaz razvojne linije v življenju posameznih besed, zvez in (so)pomenskih skupin. Ukvarja se tudi z umeščanjem (stare knjižne) prekmurščine v slovensko slovaropisje in s tem v narodno zavest ter s prekmursko jezikoslovno terminologijo in slovničarstvom.
Elektronska pošta: jnarat@zrc-sazu.si, tel.: +386 1 2527 430, +386 1 2527 429.
 
Znanstvena sodelavka dr. Andreja Legan Ravnikar (1964) raziskuje slovensko strokovno izrazje z zgodovinskorazvojnega stališča, posebej vprašanja besedoslovja in zgodovinskega besedotvorja. Ukvarja se s preučevanjem krščanske terminologije v knjižni normi v tristoletnem razvojnem loku, vse na podlagi sinhrone in diahrone analize gradivskih in slovarskih virov. Raziskuje Vodnika kot slovaropisca in oblikovalca izrazja različnih strok. Kot nosilka predmeta sodeluje pri podiplomskem študijskem programu zgodovine slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V Trubarjevem letu 2008 načrtuje izdajo znanstvene monografije.
Elektronska pošta: alegan@zrc-sazu.si, tel.: +386 1 2527 430, +386 1 2527 429.
 
 
Znanstveni sodelavec doc. dr. Kozma Ahačič (1976) se v svojem raziskovalnem delu ukvarja z vprašanji zgodovine jezikoslovja v 16., 17. in 18. stoletju, zgodovinske sociolingvistike, prevajalstva, retorike, s koncepti umetnih jezikov ter s pesniškim opusom Jovana Vesela Koseskega. Je avtor dveh znanstvenih monografij in več člankov. Objavlja doma in v tujini. Aktiven je tudi kot pesnik, libretist in scenarist. Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici poučuje predmet Zgodovina slovenskega jezika. Je član uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov.
Elektronska pošta: kahacic@zrc-sazu.si, tel.: +386 1 2527 430, +386 1 2527 429.