Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je državno središče za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva. Rezultat teh raziskav so slovarji, zbirke in priročniki slovenskega jezika. Ustanovljen je bil leta 1945 z namenom, da zbira jezikovno gradivo in ga uporablja za izdelavo temeljnih del slovenskega jezikoslovja (pravopisni in pravorečni slovar, slovar knjižnega jezika, opisno in zgodovinsko slovnico, historično-onomastični slovar, historično-topografski slovar, lingvistični atlas, zbornik narečnih besedil, fonogramski arhiv dialektov). Inštitut je bil večkrat reorganiziran; po ustanovitvi ZRC SAZU leta 1982 so v njem:

• Leksikološka sekcija, ki se ukvarja z vprašanji sodobnega slovenskega jezika in njegove leksike,
• Etimološko-onomastična sekcija, v kateri sistematično in kontinuirano raziskujejo izvor in etimologijo celotnega slovenskega izraznega fonda,
• Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, ki prikazuje slovenski knjižni jezik v času njegovega nastanka in normativnega ustaljevanja,
• Dialektološka sekcija, katere raziskave slovenskih narečij na vsem slovenskem etničnem prostoru so usmerjene v izdelavo jezikovnih atlasov, kart in narečnih slovarjev, in
• Sekcija za terminološke slovarje, ki v tematskem smislu obsega interdisciplinarno raziskovanje slovenske terminologije.

Od leta 2001 pa jim je pridružen Laboratorij za korpus slovenskega jezika, v katerem nastaja prostodostopni besedilni korpus Nova beseda. Na Inštitutu je zaposlenih trenutno 44 sodelavcev, ki sodelujejo v sekcijah kot samostojni raziskovalni delavci, strokovni sodelavci in tehnični sodelavci. Delo je organizirano projektno, poteka indvividualno, večji slovarski projekti pa zahtevajo tudi skupinsko redakcijo. Temeljne raziskave slovenskega jezika v sedanjosti in zgodovinskem razvoju, ki jih opravlja Inštitut, in obsežne gradivske zbirke, edinstvene v Sloveniji, so pomembne za razvoj jezikoslovne znanosti doma in v svetu. Rezultati raziskav pa so uporabni tudi v različnih strokah. Leta 1986 se je Inštitut po svojem prvem upravniku akademiku dr. Franu Ramovšu preimenoval v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

* * *

V okviru Inštituta so nastala naslednja večja dela:

• Slovenska slovnica (1947, 1956); Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 1-4 (1950-1959); Slovenski pravopis (1950, 1962); France Bezlaj, Slovenska vodna imena 1-2 (1956-1961);  Jakob Rigler, Južnonotranjski govori (1963); Ivan Tominec, Črnovrški dialekt (1964); Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968); Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5 (1970-1991); Ramovševi zbrani spisi I (1971); Začasni slovar slovenskih priimkov (1974); Etimološki slovar 1-4 (1976-2005); Jože Stabej, Megiser Thesaurus polyglottus (1977); Splošni tehniški slovar - 2. izdaja 1-2 (1978-1981); Fonološki opisi (1981); Veterinarski terminološki slovar 1-4 (1982-1996); Glasbeni terminološki slovar (1983); Terminološki slovar likovne umetnosti (1983); Veterinarski anatomski slovar (1985); Poskusni snopič slovarja stare knjižne prekmurščine (1988); Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja (1989); Slovenski pravopis 1 Pravila (1990); Meteorološki terminološki slovar (1990); SSKJ v eni knjigi (1994); Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave (1996); Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar (1997); Pravni terminološki slovar: do 1991, gradivo (1999); Slovenski pravopis 2001; Jakob Rigler, Zbrani spisi 1. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave (2001); Planinski terminološki slovar. Slovensko-angleško-nemško-francosko-italijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja (2002); France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi I, II (2003).
• Izhajata pa tudi periodični publikaciji Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies in Jezikoslovni zapiski.

Novejše publikacije so predstavljene v rubriki "Publikacije".